Inovativna metoda poučevanja kitare PRO - IGRA, DISLEKSIJA, AVTIZEM, SLEPI SLABOVIDNI, PETLETNI OTROCI,ZAČETNIKI

METODA MOTORIČNEGA, DINAMIČNEGA IN GLASBENEGA UVIDA

Kaj je glasbena terapija?

Definicija svetovne organizacije za glasbeno terapijo:

 

 

»Glasbena terapija je uporaba glasbe in/ali glasbenih elementov (zvok, ritem, melodija, harmonija) s strani kvalificiranega glasbenega terapevta, s klientom ali skupino, v procesu, ustvarjenem za omogočanje in spodbujanje komunikacije, odnosov, učenja, mobilizacije, izražanja, samo-organizacije in drugih relevantnih terapevtskih ciljev z namenom, da bi zadovoljili fizične, čustvene, mentalne, socialne in kognitivne potrebe.

 

Glasbena terapija spodbuja razvoj možnosti in/ali rehabilitacijo funkcij posameznika, tako da le-ta lahko doseže boljšo intra- in interpersonalno integracijo in s tem boljšo kvaliteto življenja skozi preventivo, rehabilitacijo ali obravnavo.«

(WFMT, 1997)

 

Možgani in glasba

Delovanje možganskih hemisfer

Vpliv kvalitetno usmerjenega pouka inštrumenta na....

Delovanje možgan med glasbenim izražanjem z inštrumentom ali plesom

I'm a paragraph. Click here to add your own text and edit me. I'm a great place for you to tell your story and let your visitors know a little more about you.

Krmilite možgane z močno glasbo

Kljub temu, da je stalnica v našem življenju, se včasih ne zavedamo, kakšen vpliv lahko ima glasba na nas. O tem smo se pogovarjali s Ksenijo Čare, diplomirano muzikologinjo in muzikoterapevtko s Psihiatrične klinike

Ljubljana. https://www.dijaskisvet.si/dijaski-os/clanki/krmilite-mozgane-z-mocno-glasbo/

Ksenija Čare pravi, da glasba tesno spremlja človeka od samega začetka njegovega razvoja. Glasba vas lahko bodisi močno vznemiri bodisi dodobra pomiri, lahko pa vzbudi tudi nešteto drugih, med seboj prepletajočih se ali celo nasprotujočih si občutij. Fiziološki odziv na poslušanje glasbe je tako v obliki vznemirjanja ali sproščenosti. Če torej prepoznate glasbo kot prijeten dražljaj, je temu ustrezen tudi fiziološki odziv, če pa glasbeni dražljaj doživi kot neugodje, se telo odzove enako kot pri drugih neugodnih dražljajih.

Glasba lahko vpliva na:
– dihanje; deluje na avtonomni živčni sistem in ga spodbuja k upočasnjenemu dihanju;
– možgane; spodbuja možganske valove, in sicer hitrejši ritem glasbe prebudi um in ga pripravi za popolno delovanje. Na drugi strani bolj mirni ritmi pomirjajo možgane in s tem dosežejo, da se ob glasbi sproščate.

Mnogi pravijo, da glasba deluje kot antidepresiv. Če si zavrtite glasbo, ki vam je všeč in se ji popolnoma prepustite, lahko ta omili znake depresije. Čaretova opozarja, da glasba sama neposredno ne more vplivati na simptome bolezni, vendar prispeva k ustvarjanju prijetnega razpoloženja oziroma počutja, ki posredno prispeva k, vsaj trenutnemu, zmanjšanju ali umiku depresivnih simptomov. »Glasbo bi torej lahko primerjali s t. i. prehranskimi dopolnili ali domačimi zdravilnimi pripravki, ki so lahko zelo koristni in opazno izboljšajo počutje, a nikakor ne morejo nadomestiti zdravil oz. odpraviti bolezenskega stanja.«

  • Glasba za učenje in sproščanje

Kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov učenja, tako eni ob učenju poslušate rock, drugi klasično glasbo, tretji pa si nič ne zapomnite, če niste v popolni tišini. Tudi Čaretova se strinja, da lahko glasba pri učenju pomaga ali pa moti. Pravi, da kadar ljudje potrebujejo zbranost, si prostor, v katerem delajo, pogosto zapolnijo z glasbo. Tako si boste lahko ustvarili predvidljivo zvočno kuliso, ki bo prekrila druge, morda bolj vabljive ali vznemirljive zvoke iz okolja in tako pomagala k večji osredotočenosti na vašo trenutno nalogo.  Najboljša izbira je glasba, ki je le instrumentalna, saj našim možganom pomaga, da hitreje vpijajo informacije, hkrati pa nas razmišljanje manj utrudi. Tudi k sproščanju in boljšemu počutju lahko prispeva glasba, vendar izberite takšno, ki jo imate radi, saj vam bo ta, po besedah strokovnjakinje, prinesla občutek ugodja in nagrajenosti. Seveda je izbira glasbe, s katero želite izboljšati svoje razpoloženje, odvisna tudi od trenutnega razpoloženja, včasih vam določena glasba ustreza, ko ste drugačne volje, pa vas lahko moti.

  • Mozart vpliva blagodejno

Raziskave znanstvenikov so pokazale, da je poslušanje Mozarta pri študentih povečalo njihovo prostorsko inteligenco, kar pomeni, da so se veliko bolje znašli pri orientaciji v prostoru, branju načrtov in reševanju geometrijskih problemov. Mozart vam tako lahko pomaga tudi takrat, ko se izgubite v vam neznanem mestu. Kadar ste v situaciji, ko potrebujete visoko zbranost in koncentracijo, s to dobro staro klasiko skorajda ne morete zgrešiti.

  • Za večje uspehe na športnem področju

Ko se ukvarjate s športom, privoščite svojim ušesom hitro in glasno glasbo, saj takšna glasba vzpodbuja naše telo pri gibalnih aktivnostih, hkrati pa se ob njej manj zavedamo svojih dejanj in dogajanja v okolici, kar nam lajša bolečine in napore in nam omogoča, da zmoremo več. Takšna glasba nas zamoti in nam prežene dolgčas, a moramo paziti, da nas ne zamoti preveč, da ne pazimo na pravilnost izvajanja naših gibov.

MUZIKOTERAPIJA …

… je terapevtska metoda, ki na različne načine uporablja ali vključuje glasbo oziroma zvok. Ločimo aktivno in receptivno muzikoterapijo, obstajajo pa tudi različne kombinirane tehnike. Aktivna muzikoterapija vključuje glasbeno ustvarjanje (organiziranje zvoka) in poustvarjanje, receptivna muzikoterapija pa je sinonim za t. i. ‘zdravljenje z glasbo’. Kombinirane tehnike uporabljajo glasbo kot dražljaj in predvidevajo likovni, literarni ali gibalni odziv ter nato njegovo refleksijo. Muzikoterapija se kot dopolnilna terapevtska metoda uporablja tam, kjer se želi preveriti ali modificirati pacientovo doživljanje in odzivanje na čustvenem področju.
Glasba je tako odlično pomožno terapevtsko sredstvo, s katerim si lahko pomagamo tudi sami, in sicer tako, da se z glasbo obdamo in ob njej uživamo.Katero zvrst glasbe izbrati, kdaj, kako in v kakšni količini jo poslušati, pa najbolje veste sami. Ksenija Čare pravi, da je doživljanje glasbe izrazito subjektivno, zato ne verjame v ‘glasbo na recept’. Če ste tako navajeni določene zvrsti glasbe, je vsiljevanje in prisilno navajanje na drugo zvrst neučinkovito. Kot smo že omenili, pa zvok in glasba lahko postaneta tudi orodji različnih terapevtskih tehnik, kjer glasba postane dražljaj, odzivi, ki jih vzbudi, pa predmet refleksije in samorefleksije.

Zanimivosti:

  • Vsaj eno uro poslušanja glasbe na dan zmanjšuje kronične bolečine pri različnih bolezenskih stanjih, tudi pri artritisu in za kar 25 % zmanjšuje depresijo.
  • Glasba v naših možganih povzroči izločanje endorfinov – kemikalij, ki nam pričarajo občutek ljubezni.

 

Vpliv glasbe na....Mozartov vpliv....raziskave...

Po čem Mozartova glasba izstopa v primerjavi z glasbo drugih velikih klasičnih skladateljev?

Zakaj prav Mozart in ne kateri drugi klasični skladatelj? Po čem Mozartova glasba izstopa v primerjavi z glasbo drugih velikih klasičnih skladateljev?

/www.sensa.si/osebna-rast/mozartov-ucinek/

Glasba je sestavni del človekovega vsakdanjega življenja in kulture od prvih civilizacij pa vse do danes. Od drugih umetnosti se loči po tem, da deluje neposredno, ker je njena vsebina brez kakršne koli posredniške oblike. Glasba vpliva na čustva, ki so skrita v globinah človekove duše, zato velja za najbolj pretanjeno obliko umetniškega ustvarjanja.

Po prepričanju muzikologa Josipa Andreisa ima glasba izjemno moč. Tako pravi, da med njenim poslušanjem ne moremo ostati ravnodušni, saj priteguje našo pozornost, zbuja skrite moči duševnega življenja in jim določa smer. Glasba nas spreminja, povezuje z novimi čustvenimi svetovi, poleg tega pa lahko v nas izzove posebna in zelo močna doživetja.

V zadnjih desetletjih se je znova pojavilo živo zanimanje za delovanje glasbe na človeka. Razvoj sodobne tehnologije je omogočil vpogled v človekove možgane in opazovanje njihovih odzivov na glasbo. Nevroznanost je prišla do številnih odkritij o kogniciji in zavesti, razvijajo se novi miselni tokovi v nevrologiji, psihologiji, fiziologiji in spoznavni teoriji, potekajo številne raziskave o delovanju glasbe na nekatere vrste zaznavanja, poleg tega pa je uporaba glasbe lahko tudi  terapevtska.

Znanstveniki so odkrili, da se ob navdušenju nad glasbo, ki jo poslušamo, iz hipofize sprošča hormon endorfin. Ugotovili so še, da živčni dražljaji, ki nastanejo zaradi zvočnih valov, "zaobidejo" možganska središča, povezana z zavestnim sprejemanjem odločitev, in potujejo neposredno v nezavedni del, povezan z doživljanji. Glasbo torej sliši tisti del možganov, ki je ključen za neposredno zaznavanje, doživljanje in čutenje.

Elektroencefalograf je tako samo potrdil, kar so že stari filozofi vedeli o glasbi.

Sodobne raziskave

V novejši zgodovini je prvi začel preučevati vpliv klasične glasbe na človekovo zdravje ter ustvarjalnost spodbujajoče lastnosti zvokov in glasbe dr. Alfred A. Tomatis, francoski otorinolaringolog in izumitelj. Nekaj desetletij je delal z bolniki po vsem svetu in jim pomagal pri slušnih, govornih in učnih težavah. Opazovanja je objavil leta 1991 v knjigi z naslovom Pourquoi Mozart?1 Ugotovil je, da ne glede na glasbeni okus poslušalca ali prejšnje poznavanje skladatelja najbolj zdravilno deluje Mozartova glasba. Poleg tega naj bi njegova glasba poslušalce umirila in jim omogočila jasnejše izražanje. Tomatis je z raziskavami odkril, da Mozartova glasba prinaša najboljše dolgoročne rezultate, in to ne glede na kulturni izvor bolnika.

Tomatisove raziskave so nadaljevali Rauscher, Shaw i Ky ter odkritja o vplivu Mozartove glasbe na zmožnost prostorske zaznave objavili leta 1993 v časopisu Nature. Udeleženci poskusa so morali po poslušanju Mozarta opraviti teste. Rezultati tistih, ki so ga poslušali, so bili opazno boljši od preostalih, toda ta učinek je bil kratkotrajen in časovno omejen na petnajst minut.

Nadaljnje raziskave profesorice Frances H. Rauscher z oddelka za psihologijo na univerzi v Wisconsinu v ZDA so potrdile, da glasba olajša razvoj govora ter prebuja ustvarjalnost in izražanje pri otrocih. Otroci se naučijo peti zelo zgodaj, pogosto še pred govorjenjem. Če se učijo igranja na inštrument, to spodbuja delovanje možganov in kognitivne sposobnosti.

Te raziskave so imele velik odmev v medijih, zato se je naglo povzpela prodaja CD-plošč z Mozartovo glasbo. Starši so začeli vpisovati otroke na tečaje klavirja, številne šole in vrtci pa so začeli puščati Mozartovo glasbo med poukom ali učenjem.

Blagodejni vpliv Mozartove glasbe je še najbolj populariziralo delo Dona Campbella z naslovom The Mozart Effect – Tapping the Power of Music to Heal the Body, Strengthen the Mind, and Unlock the Creative Spirit2  (1997). V njej je Campbell razširil pojem Mozartovega učinka, vendar je izzval burne odzive s trditvami, da ima klasična glasba zdravilen učinek za celoten človeški organizem, tudi za motnje, kot sta na primer disleksija ali epilepsija ipd. V knjigi, ki je sledila, z naslovom The Mozart Effect for Children: Awakening Your Child's Mind, Health, and Creativity with Music3, Campbell navaja, da naj bi klasična glasba spodbujala mentalni razvoj otrok s spodbujanjem ustvarjalnosti in domišljije, in še pojasnjuje, da lahko pomaga pri zdravljenju težav s sluhom, pozornostjo in celo avtizma.

Zakaj prav Mozart in ne kateri drugi klasični skladatelj? Po čem Mozartova glasba izstopa v primerjavi z glasbo drugih velikih klasičnih skladateljev?

V Mozartovi glasbi naj bi prevladovala svetloba, sklad, vedrina in življenjska radost. V njegovih delih se glasnost tona najpogosteje izmenjuje v razmiku tridesetih sekund, kar ustreza osnovnemu vzorcu naših možganskih valov. Notranja popolnost Mozartove glasbe, ki se odslikava v jasnosti in enostavnosti, pozitivno deluje na čustveno in fizično stanje. Skrivnost je morda razkril že sam Mozart, ko je dejal: "Skupaj zbiram eno za drugo note, ki se ljubijo."

Poslušajte Mozartov Andantino iz Koncerta za flavto in harfo

Mozartova glasba pa nikakor ni edina, ki zdravi in na človeka deluje terapevtsko. Razvpiti "Mozartov" učinek je prej medijska krilatica, ki se je v današnji popularni kulturi razširila kakor požar. Kajti ne le s poslušanjem Mozartove, temveč tudi drugih vrst glasbe – npr. iz klasičnega ali baročnega obdobja, gregorijanskih koralov, nekaterih vrst ambientalne glasbe ali zvokov nekaterih inštrumentov, kot je na primer gong – lahko dvignemo čustveno stanje, odkrite pa so tudi široke možnosti za terapevtsko uporabo glasbe. Glasbeni ritmi delujejo na ritme avtonomnega živčnega sistema, pri čemer takšna glasba usklajuje delovanje obeh možganskih polovic, sprošča, zbuja vedro občutje, izboljša pozornost in zmožnost razmišljanja ter krepi zmožnost za sprejemanje intuitivnih odločitev. Počasnejši kot so možganski valovi, bolj smo sproščeni, zadovoljni in mirni. Počasnejše dihanje omogoča večje energetsko in telesno ravnovesje, mir, obvladovanje čustev, globlje razmišljanje in boljšo presnovo. To tehniko pogosto uporabljajo v meditaciji in jogi.

K razumevanju vpliva glasbe na človeka je močno prispeval tudi Hans Jenny, švicarski zdravnik in naravoslovec, ki je preučeval zvočno valovanje in oblikovanje različnih vrst materije (pesek, železni opilki, voda, viskozni fluidi) pod njegovim vplivom. Njegovi poskusi so nadaljevanje dela nemškega fizika in glasbenika Ernsta Chladnija iz XVIII. stoletja, ki je raziskoval zvočne pojave.Chladni je v svojih poskusih z lokom potegnil po kovinski plošči, rahlo posuti s peskom, na kateri so se zaradi vibracij (stoječih valov ) izoblikovali pravilni geometrijski liki. Tako nastale pravilne oblike močno spominjajo na indijske mandale in kalejdoskopske slike.

Oglejte si filma, ki prikazujeta, kako se iz peska, ki vibrira z določeno frekvenco, ustvarijajo liki:

film1

film2

Hans Jenny je izpopolnil poskuse z uporabo frekvenčnih generatorjev, zato je lahko natančno preučeval posamezne frekvence in njihov vpliv na ploščo. Dokazal je, da nekatere vibracije ustvarjajo energetska resonančna polja, ki lahko izoblikujejo in organizirajo materijo. Odkril je, da je nastala oblika odvisna od frekvence, amplitude in lastnosti materije na plošči – bolj kot je zviševal frekvenco, bolj zapletena je bila oblika. Jenny je predpostavil, da če zaradi vibracij nastanejo oblike na dvodimenzionalni plošči, lahko podobne vibracije izoblikujejo materijo tudi v tridimenzionalnem prostoru. Bil je prepričan, da imajo vsak gen, celica, organ, pa tudi celotno telo svojo frekvenco ali določen nabor frekvenc in da se lahko zdravi s toni.

Neizpodbitno je dokazano, da izpostavljanje različnim vibracijam vpliva na naše dihanje, utrip, krvni tlak, mišično napetost, temperaturo kože in druge notranje ritme ter tako lahko učinkuje na naše zdravje, učenje in vedenje.

Vse to daje slutiti, zakaj so vzhodni, pa tudi zahodni filozofi (na primer Pitagora, Platon, Plotin, Schelling, Nietzsche itd.) glasbi dodelili posebno mesto med umetnostmi.

Antična učenja

Znanost o vibracijah in frekvencah ter njihovem vplivu na človeka je stara tisoče let. To potrjujejo starodavna vedska besedila, v katerih je navedeno, da je vse, kar obstaja v univerzumu, manifestacija določenih vibracij, prek katerih se duhovna energija transformira v materialno. Vede vsebujejo tudi napotke o tem, kako uporabljati navedene frekvence s posebnimi zvočnimi vibracijami – mantrami in tako delovati na človeški organizem, pa tudi na naravo, ki nas obkroža. V Rig in Atharva Vedi je zelo znanstveno pojasnjeno, kako je mogoče z zvoki vplivati na človekova čustva. Ta starodavna znanost o ustvarjalnih zvočnih vibracijah govori o tem, da je poglavitna vloga glasbe dvigovanje človekove zavesti.

V stari Grčiji so temelje znanosti o glasbi postavili pitagorejci, vrh pa je dosegla v klasičnem obdobju (VI. stol. in prva polovica V. stol. pr. n. št.), ko sta Platon in Aristotel pisala o vzgojni moči glasbe. Pitagorova filozofska šola je glasbo uvrščala med matematične vede (aritmetika, geometrija, astronomija in glasba), med katerimi je imela glasba ključno vlogo, ker je v nasprotju s preostalimi tremi vedami neposredna in lahko vpliva na dušo.

Pitagorejci so vedeli, s kakšno močjo glasbeni toni prodirajo v človekovo dušo in kako lahko izražajo različna čustva s številnimi kombinacijami melodičnih in harmoničnih elementov, zato so ji namenjali veliko pozornost, saj lahko bolj od katere koli druge umetnosti dušo ne le obogati, temveč tudi subtilizira, očisti in oplemeniti. Pitagorejci so pri glasbeni terapiji uporabljali nekatere melodije, s katerimi so skušali zajeziti določena psihična stanja, jih umiriti in harmonizirati.

Ker ima glasba dvojno moč – človekovo dušo namreč lahko umiri ali vznemiri – so menili, da glasba lahko v človeku zbuja dobre in slabe vzgibe in značilnosti, zato so izdelali sistem moralno koristnih in škodljivih melodij ali lestvic, na katerih temeljijo. Glasba po mnenju pitagorejcev ne sme biti namenjena goli zabavi, temveč skladnemu izpopolnjevanju duhovnega človekovega življenja, pomirjanju strasti in slabih vzgibov, prebujanju in spodbujanju vrlin.

Po Platonu je glasbeno izobraževanje neločljivo povezano z oblikovanjem značaja. Meni, da je učenje glasbe je zelo pomembno, ker ritem in harmonija najdeta pot do notranjosti dušes katero se tesno povežeta. Glasba po Platonu poleg tega razvija ljubezen do lepega ter omogoča mentalno in moralno disciplino, ki je pomembna za doseganje filozofskega znanja. Dodaja še, da boljša kot je glasba, boljša je tudi država, ki temelji na njenih načelih.

Na vzhodu je Konfucij govoril, da ima resnično velika glasba ista načela harmonije kakor vesolje. Schopenhauer jo je označil kot "kopel duha, ki človeka očisti isti vsega vsakdanjega", Aldous Huxley pa je dejal, da je glasba to, kar se takoj za tišino najbolj približa izražanju neizrekljivega.

______________________

1 Zakaj Mozart? (op. prev.)

2 Mozartov učinek – uporaba moči glasbe za zdravljenje telesa, krepitev uma in osvobajanje ustvarjalnega duha (op. prev.)

3 Knjiga je prevedena v slovenščino z naslovom Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe.I'm a paragraph. Click here to add your own text and edit me. I'm a great place for you to tell your story and let your visitors know a little more about you.