Inovativna metoda poučevanja kitare PRO - IGRA, DISLEKSIJA, AVTIZEM, SLEPI SLABOVIDNI, PETLETNI OTROCI,ZAČETNIKI

METODA MOTORIČNEGA, DINAMIČNEGA IN GLASBENEGA UVIDA

Otroci z učnimi težavami, ki imajo v OŠ odločbe in upoštevanje le teh priporočil v glasbeni šoli

Pred kratkim me je obiskala ena mamica in vprašala, če bi lahko učila njeno hči, ki je sicer zaključila četrti razred v javni glasbeni šoli, da ima zelo rada kitaro, da pa se zapleta največ pri pouku teorije glasbe. Sprva mi ni povedala, da ima deklica odločbo o prilagoditvah pri pouku v osnovni šoli.

Naj opišem na kratko, kako opredeljuje naša zakonodaja reševanje učnih težav, objavljeno na

https://www.center-motus.si/ucne-tezave-usmerjanje-otrok/

Otroke s težjimi oblikami specifičnih učnih težav se na osnovi odločbe, ki jo izda Zavod RS za šolstvo, usmeri v t. i. "izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)". Pridobijo status "otrok s posebnimi potrebami".

Preostalih otrok s specifičnimi učnimi težavami, ki ne zadoščajo kriterijem za PPPU, se ne usmerja v t. i. "izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)", ker zaradi svojih blagih primanjkljajev ne potrebujejo poglobljene individualne obravnave (tudi ne zadoščajo kriterijem za status "otroka s posebnimi potrebami").

Za to skupino otrok s specifičnimi učnimi težavami se predvideva pomoč na ravni šole, upoštevajoč "Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli". Povezavo do omenjenega dokumenta najdete TUKAJ.

Obstaja postopek, kako dobiti odločbo o prilagoditvah:

Postopek usmerjanja (pridobitev odločbe) in usmeritev v t. i. "program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)" Starši sprožijo postopek usmerjanja, tako da vložijo vlogo - izpolnijo obrazec "Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja", ki ga lahko dobijo TUKAJ. Ob tem predložijo tudi vso potrebno dokumentacijo, med drugim strokovno poročilo, ki so ga prejeli s strani zunanje ustanove, kjer je bilo izvedeno diagnostično ocenjevanje.

To, da ima deklica odločbo o prilagoditvah, mi je mamica najprej zamolčala, povedala je le, da naj bi imela težave z motoriko, kitaro naj bi imela kljub temu odlično oziroma prav dobro, medtem ko teorijo glasbe pa komaj zadostno.

Danes deklico učim, in še vedno ne vem, kaj točno piše v odločbi, kar je po svoje slabo, saj težje izvajam prilagoditve, oziroma moram sproti ugotavljat dekličino posebnost, drugačnost. Sama namreč menim, da je to pač ena izmed razlik v dojemanju sveta, predelavi in skladiščenju informacij. In puta nimamo vsi enakega.

Dekličino igranje je bilo precej neurejeno, igranje rok pa nekontrolirano in pogosto v napačnih legah oziroma drži, ki jih zahtevajo posamezne tehnike igranja na kitari. Ima pa lep posluh, intonančno dobro zapoje, občutek za ritem se je zdel neizrait, kot da se deklica ne znajde v labirintu znanja teorije povezanim z igranjem na inštrument.

Hitro sem ugotovila, da z njeno motoriko ni nič narobe. Pač pa zanjo ni primeren klasičen način poučevanja, ki vodi učence v glasbenih šolah od note do note. Prav tako sem pri deklici opazila izrazit strah, slabo samopodobo, in ob igranju so jo bolele roke.

Zdaj delamo po metodi PRO IGRA. 

Že po drugi uri vaje, mi je deklica sama od sebe povedala, da je roke ne bolijo več. Prav tako se ji je počasi vračalo zaupanje v svoje igranje. Metoda pro igra je kot nalašč namenjena prav razvijanju posluha, pokazalo se je hitro, da deklica ima tovrstni ritmično melodični posluh, čeprav je bila v samem začetku precej negotova v zaznavanju ritma in dobe. 

Prve ure so namenjene predvsem sproščanju in oblikovanju pozitivne samopodobe in razumevanju glasbe, Pouk vključuje veliko ritmiziranja in petja, pa tudi različnih trikov, po katerih se kondicija igranja stopnjuje. Hkrati se krepi tudi glasbeni spomin, ki je bil precej šibak

V svojo metodo PRO IGRA  verjamem, ker je pomagala že veliko učencem in jih pripreljala do odličnih rezultatov.

Žal v javnih glasbenih šolah ni nekega sistematičnega urejanja učnih težav, niti ni posebno sistemsko urejenih prilagoditev, zato se mi zdi moje delo še toliko bolj pomembno, saj so lahko ti otroci izredno nadarjeni, če najdemo zanje tisto pot izobraževanja, ki jim najbolj ustreza.

V preteklosti se je te otroke precej stigmatiziralo, pogosto so bili le mašilo ob pomanjkanju števila vpisanih otrok. Tako so se velikokrat njihove težave samo še stopnjevale, namesto, da bi se reševale. 

Danes o teh težavah vemo že precej, zato se je čas spremenil. Učitelji se trudijo po svojih močeh, pa vendar opažam, da jim je še veliko nejasnega, saj jim tovrstnega pedagoškega znanja primanjkuje.

 

 

Zakaj se želi otrok izpisati iz javne glasbene šole?

ZGODBA:

Pred kratkim so me poklicali starši učenca, ki obiskuje tretji razred kitare v javni glasbeni šoli, da bi ocenila, koliko je otrok talentiran, oziroma rešila težavo, ker ni želel več obiskovati javne glasbene šole. Ugotovila sem, da je otrok precej nadarjen, ima posluh, razvito fino motoriko, zakaj bi torej želel, da preneha s šolanjem? Ko sva v prostoru ostala sama, se mi je začel počasi odpirati. Povedal je, da je profesor pri pouku povedal, da so njegovi učenci letos njegova najslabša generacija, kar jih je imel v svoji poklicni karieri. Profesorja poznam, in vem, da tega ni mislil dobesedno, ker se je podobno pritoževal tudi pred učitelji že nekaj let nazaj, ko sem učila na javni glasbeni šoli in smo se srečevali na različnih izobraževanjih in koncertih. To sem povedala tudi učencu, naj se pomiri, da je talentiran, da bo dober kitarist, naj le vztraja naprej v glasbeni šoli, da njegov profesor tega res ni mislil resno, ampak prej nasprotno, da mu želi vse najboljše, le da se je izrazil malo nerodno.

Učenca sem pomirila, in nadaljuje šolanje na javni glasbeni šoli. Želim pa povedati, da so učitelji včasih nemočni. Ko jim zmanjka idej, kako motivirati otroke za večji uspeh, potem uporabijo stavke čustvenega pritiska, kar zna biti povod za izgubo veselja do inštrumenta in glasbene šole.

 

KAJ JE ČUSTVENO IZSILJEVANJE? " Ko nas oseba čustveno izsiljuje, se ne počutimo dobro. Doživljamo strah, občutke krivde in včasih tudi jezo. Naravno je torej, da nam je takrat zelo neprijetno. V tistem trenutku si lahko zaželimo, da bi popustili, samo zato da bi ti občutki izginili.  https://zastarse.si/tag/pozitivna-vzgoja/

Tudi omenjena zgodba opisuje primer čustvenega pritiska na učenca. Otrok se ob stavku učitelja, da spada med najslabšo generacijo v njegovi karieri, ni počutil prijetno. Otroka je postalo strah, dobil je občutek krivde in bil je jezen. Vse to je izražal v obliki joka, ko sem se z njim pogovarjala. Da bi se izognil podobnim občutekom v prihodnosti, se je žečlel izpisati iz glasbene šole.

Kot učitelji pogosto lahko pozabimo, da so naši učenci lahko zelo občutljivi, in da naše besede lahko prizadenejo otroka. Nekateri otroci namreč imajo izredno željo ugajati učiteljem, biti pohvaljeni, trudijo se na vse možne načine, da bi pridobili njihovo pozornost, zato jih takšni stavki zelo prizadnejo.

Ko učitelj postane nemočen, ko je uporabil že vse svoje tehnike, znanje in ideje, kako bi motiviral za delo svoje učence, lahko začne uporabljati tudi stavke, ki izražajo čustveni pritisk, izsiljevanje, negatino vrednotenje itd. Posledica tega pa ni večja motivacija za delo, prej nasprotno, lahko vodi tudi do izpisa učenca iz glasbene šole.

Kako izbrati primerno glasbeno šolo za otroka?

Danes obstaja poleg javnih glasbenih šol tudi vrsto privatnih glasbenih šol. 

Javne glasbene šole delajo po predpisanih programih in učnih načrtih, v katerih je prevladujoča klasična glasbe. Otroci se takoj začnejo učiti note, obiskujejo tudi za to ločen predmet teorijo vzgoje. Po moji oceni so ti programi kar precej zahtevni, zlasti v višjih letnikih, zato le redki zaključijo nižjo stopnjo in se običajno izpišejo iz šole že prej. Lahko se je v petih letih kaj spremenlo, odkar ne učim več na javni glasbeni šoli, ampak ne verjamem, da je prišlo do nekih bistvenih sprememb, ker so učni načrti ostali isti, način poučevanja pa precej prepuščen od učitelja do učitelja.

Poleg javnih glasbenih šol obstajajo tudi privatne glasbene šole ali posamični učitelji, ki se ukvarjajo s poučevanjem različnih inštrumentov, pa tudi kitare. Njihov program je bolj raznolik in fleksibilnejši. V tem smislu se otroku lahko bolje prilagodijo v primeru, da jim klasična glasba ni všeč.

Vsekakor odločitev za glasbeno šolo mora biti dobro premišljena, če hočemo, da se bo naš otrok dobro poučutil ob glasbi in razvijal svoje potenciale.

Tisto, kar bi si jaz želela, je večja povezanost med obema sistemoma, poleg tega pa bi v to izobraževanje vključila skupine otrok s posebnimi potrebami. 

 

Poleg tega si prizadevam tudi za glasbeno izobraževanje otrok maljših od sedem let, kar na žalost pri nas še ni ustaljena praksa.

 

Ali lahko trajno izpostavljanje stresu privede do travme?

Beseda travma se največkrat nanaša na konkretni dogodek, ki ga spremlja občutek nemoči. 

 

Ko otrok trajno ne razume učne snovi, znati pa jo mora, je sigurno izpostavljen trajnemu stresu. 

 

Na netu sem zasledila zanimivo izjavo Vilija Resnika, ki je odložil vpis v prvi razred svojega sina.

 

https://odkrito.svet24.si/clanek/govorice/prvosolcki-znanih-slovencev-otroci-v-solo-z-mesanimi-obcutki-656314

 

V šoli lahko otrok doživi kup raznovstnih stresov, ki lahko trajajo dlje časa, in izzovejo pri otroku trajen občutek nemoči, kar vodi tudi v njegovo travmatizacijo.

 

Zavod RS za šolstvo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, ki sodeluje tudi z Združenjem za otroško in mladostniško psihiatrijo (ZOMP), je 10. in 11. junija 2016 organiziral 4. mednarodni strokovni seminar z mednarodno udeležbo v Kranjski Gori, tema seminarja je  bila TRAVMA.

Seminar je bil namenjen vsem strokovnjakom s področja zdravstva, šolstva, sociale, vzgojnih zavodov in pravosodja, ki se pri svojem delu srečujejo s populacijo otrok in mladostnikov z izkušnjo travme.

Definicija pojma je največkrat povezana z določenim dogodkom, ki ima hude posledice na posameznika, vendar v zadnjem času je opaziti, da travmo lahko povzročajo konstantne stresne situacije, ki nimajo narave šoka, delujejo pa prav tako travmatično na posameznika.

 

 

Kateri so lahko izvori krivic v javnem glasbenem šolstvu?

Sprejemni preizkusi

 

S psihološkega, pedagoškega in sociološkega vidika, in na podlagi novih odkritij na področju inštrumentalne pedagogike, sprejemni preizkusi  ob vstopu v javno glasbeno šolo niso utemeljeni, prej nasprotno, so izvor krivice, slabih izkušenj, ki imajo lahko posledice pri oblikovanju samovrednotenja in samopodobe v kasnejšem izobraževanju in življenju posameznika. Sprejemni preizkusi, pa naj imajo še tako izdelane kriterije ocenjevanja, ne morejo objektivno oceniti otroka, koliko je bolj  nadarjen od drugega,  iz več razlogov:

 

1. odzivnost otroka na sprejemnem preizkusu ne pokaže njegove ne(nadarjenosti).

2. glasbene sposobnosti, talent, muzikalnost, nadarjenost za glasbo, se ne dajo v tem obdobju objektivno izmeriti, saj so rezultati precej odvisni od trenutnega razpoloženja otrok in individualnih značilnosti. Pa tudi razvoj teh sposobnosti, talenta, posluha ni zaključen.

3. z vidika različnih praks izvajanja sprejemnih preizkusov in dostopnosti do različnih javnih glasbenih šol so krivični do otroka

4. sprejemni preizkusi so lahko za mnarsikaterega starša in otroka neprijetna izkušnja, ki ima trajen vpliv tudi pri oblikovanju samopodobe, oziroma samovrednotenja posameznika.

 

Ko sem želela izbrati kot temo svoje diplomske naloge sprejemne preizkuse na glasbenih šolah, oziroma oblikovati objektivne kriterije, po katerih bi lahko sprejemali učence, se moja mentorica dr. Barica Marentič Požarnik ni strinjala s tovrstno prakso javnih glasbenih šol. 

 

Ocenjevanje 

 

Izvajanje določene skladbe je zelo težko ocenjevati. S tem bi se strinjali mnogi, ki so bili kdaj v komisijah različnih tekmovanj, domačih in tujih. Zato menim, da so številčne ocene neprimerne za ocenjevanje napredka določenega učenca, oziroma da ne bi smele biti kriterij napredovanja iz razreda v razred, lahko bi bile npr. mavrično, tako kot baletne delavnice npr. v tujini, kjer se tudi skupine določajo po barvah. Že dolgo vemo, da tekmovalno in storilnostno naravnana šola ni prijazna do otrok, o tem je bilo že veliko napisanega.

 

Končne ocene v osnovnih glasbenih šolah so večinoma prav dobre in odlične, kar spet ne da vpogleda v dejansko stanje otrok, Končne ocene, ki so po večini prav dobre in odlične nam ustvarjajo iluzijo, da učnih težav javne glasbene šole nimajo. Prav tako niso jasni kriteriji ocenjevanja. Ti pa ne bodo jasni vse dotlej, dokler ne bomo vedeli, čemu je osnovno glasbeno šolstvo namenjeno, splošno izobraževalnim ciljem, ali razvijanju posebno nadarjenih. Osnovno glasbeno šolstvo bi moralo biti zorišče glasbenih talentov, ki bi se usmerjali v različne glasbene zvrsti, predvsem pa bi morala biti v ospredju individualizacija pristopov do otrok z različnimi potrebami, med katere sodi tudi glasbeni okus.

 

Glasbena tekmovanja

Ko se pogovarjam s posamezniki, ki imajo izkušnje kot bivši učenci glasbenih šol, tudi kot odlični učenci in tekmovalci, presenečena ugotavljam, koliko travm in negativnih občutenj jim je to povzročilo. Zato pripeljejo svoje otroke k meni.

 

Zavrnitev na sprejemnih preizkusih znanja

 

Nekateri odrasli vpišejo svojega otroka, ker je bil zavrnjen na sprejemnih preizkusih, ker baje nima posluha, v šoli jim je bilo prepovedano petje v zborčku, pri meni pa že mesecu ali dveh intonacijsko dobro pojejo ob spremljavi akordov.

 

Nepripravljenost učenca za nastop

 

Tudi sama sem doživela vrsto travm. Na mojem prvem nastopu s klavirjem mojega učitelja sploh ni bilo. In prepuščena sem bila sama sebi, nihče se ni zame zmenil, pa še javno sem nastopala, kar pomeni, da so me prišli poslušati moji prijatelji, sošolci. Od takrat sem vedno imela tremo ob nastopanju. Doživela sem že, da je nastop pomeni kazen za otroka, ki po njegovi oceni ni vadil.

 

 

Prezahtevna učna snov

 

Nekateri učitelji so prav bolno nagnjeni k temu, da dajejo učence prezahtevne skladbe, ki jih ne zmorejo niti tehnično niti muzikalno zaigrati. Kaj pomeni to za samo tehniko, ton, dinamiko, si lahko mislite. V teh primerih se motorika ustrezno ne razvija, oziroma hitro pride do svojega limita, ko naprej ne gre več, ali se vnamejo mišice.

 

Mogoče bi bila zanimiva raziskava na tem področju, dvomim pa, da bi sistem tako raziskavo podprl, saj bi hitro pokazala, kakšnih sprememb je potreben, to pa pomeni za nekatere tudi izgubo službe, ukinjanje delovnih mest npr. učiteljic nauka o glasbi, prepoved uporabe nekaterih učbenikov kot edino zveličanih.

 

Če sociološko gledamo na razvoj glasbenega šolstva hitro lahko ugotovimo, da so se spremembe v večini dogajale v korist posameznikov, ne pa v dobro uporabnikov. To dokazujejo številni doktorati, magistrske naloge in tudi diplome, ki nimajo nobene povezave s prakso, niti nanjo niso pozitivno vplivale, kot bi sicer bilo pričakovati. Sama bi odvzela take naslove.

 

Tudi obstoječi stereotipi v glasbenem šolstvu so lahko izvor krivic

 

1.     Vsekakor je razlog za to tudi v obstoječih stereotipih, ki vzdržujejo prepričanje, da se določene učne težave ne da odpraviti. Tako otroci hodijo v glasbene šole s prepričanjem, da so manj uspešni, da nimajo posluha, učijo se skladb, ki jih ne marajo, snov jim je pretežka itd.

 

2.     Prav tako še vedno velja prepričanje, da se kitare ne da učiti mlajše otroke od osem oziroma sedem let, oziroma, da v tem ne vidijo neke prednosti in smisla. Zato tudi priporočljiva starost za vpis v javno osnovno glasbeno šolo šele osem let. Tudi druge privatne šole ne vzpodbujajo vpisa v mlajših letih, razen redkih izjem. To pa kaže samo na dejstvo, da večina učiteljev tega ne zna, ne ve, kako se lotiti. Ko sem nekaterim omenila, da učim majhne otroke, da se posluh da razvijati, da je motorika pomembna tudi v najmlajših letih, da moramo izhajati iz učenčeve radovednosti itd., sem marsikdaj naletela na odpor in neodobravanje.  

 

Za neučinkovitost sistema glasbenega šolstva pa so krivi tudi drugi stereotipi:

 

1.     Klasično glasbo naš sistem javnega šolstva poveličuje, medtem ko ostale glasbene zvrsti podcenjuje.

 

Klasična glasba je od nekdaj veljala za elitno, in to prepričanje se prenaša tudi na starše. Vse kar ni klasična glasba, se da lažje naučit, tako so ostale glasbene zvrsti podrejene. Po končanem šest ali osem letnem šolanju otrok v glasbenih šolah, pa malo pozno sprašujejo, koliko dejansko otroci obvladajo svoj inštrument. Večina jih namreč ne gre naprej v srednjo glasbeno šolo, zato se naučeno znanje hitro izgubi. Hkrati pa otroci niso pripravljeni za samostojno delo, ali pa celo komaj čakajo, da končajo z glasbeno šolo.  Zgodi se, da otroci ničesar ne zaigrajo brez not, kar je po mojem mnenju dušenje posluha, otroci ne poznajo svojega inštrumenta, ne znajo improvizirati, ustvarjati, so motorično nespretni, zato se tudi muzikalno ne morejo izražati, kot bi se mogoče lahko.

Sama menim, da so danes vse glasbene zvrsti enakovredne, saj se za vse zahteva določeno znanje, tehnika, posluh in spretnost. 

 

2.     Tudi znotraj sistema so nekateri inštrumenti elitni, druge pa se podcenjuje. 

 

To lahko opazimo že pri vpisih. Elitni inštrument je vedno bil klavir, violina, medtem ko se še vedno podcenjujejo citre. Citre so zahteven inštrument, v tujini že enakovredno obravnavan na nekaterih Akademijah, pri nas je bilo potrebno veliko napora, da se ga lahko učijo dijaki na srednjih glasbenih šolah. Tako naš javni sistem glasbenega šolstva še vedno podcenjuje citre. Na ta način se je dolgo podcenjevala kitara, harmonika in najbrž bi se našlo še kaj. Tudi za harmoniko si pri nas ni mogoče pridobiti visokošolske izobrazbe. 

Menim, da bi morale biti citre, harmonika, kitara, flavta, pa najbrž še kakšen, enakovreden inštrument z ostalimi. In da bi se to moralo odražati tudi v celotni vertikali izobraževanja.

 

3.     Posluh se razume kot nekaj statičnega, kar je ali pa ni.  

 

Učitelj, ki tako razmišlja, ne bo iskal ustreznih poti, da bi otroku pomagal razvijati se v ustrezni smeri, temveč ga lahko celo na glas obsodi in mu da pečat za vse življenje, da pač nima posluha. Učila sem kar nekaj tudi odraslih oseb, ki so prišli s tako samopodobo k meni. Posluh smo presenetljivo dobro razvili, in nekateri so začeli celo peti v pevskem zboru. Svoje petje pa so spremljali na kitaro.

Razvijanje posluha je proces, ki se odvija skozi celotno življenje posameznika, proces pa je odvisen od zunanjih dražljajev okolja in notranje motivacije posameznika.

 

Ugotavljam, da se je mnenje glede tega že precej spremenilo, ampak sprva sem bila osamljen primer. Naletela sem na vrsto kritik glede tega, otroke so nekateri učitelji celo zasmehovali z nazivom PACIENTI. In to v javni glasbeni šoli.

Danes se tega zavedajo v svojih predstavitvah vse privatne glasbene šole. Oblika pouka, ki daje prednost posluhu, pa se je razvila tudi v nekaterih privatnih glasbenih šolah kot je MUZIKAVIVA v Celju. 

 

 

4.     Mlajše otroke od osem let, se ne da učiti inštrumenta. Kljub temu, da je inštrumentalna pedagogika v tem smislu v tujini že precej napredovala

 

Sploh če starši opazijo, da ima za glasbo smisel in da je želja po igranju prisotna, bi morali imeti priložnost, da vpišejo svojega otroka čimprej v osnovno glasbeno šolo in sicer direktno na inštrument. Kako pomembno je to za otrokov glasbeni in vsestranski razvoj, govorim v drugih temah, vsekakor pa nova znanstvena odkritja o delovanju možganov to potrjujejo, da je motorika ključnega pomena za razvoj inteligence.

 

Nekatere javne glasbene šole se že zavedajo učenja mlajših otrok, ampak so prej izjema, več takih je privatnih glasbenih šol. Seveda pa mora biti učitelj posebno usposobljen za delo s tako mladimi otroci. Žal tega znanja Akademija za glasbo v Ljubljani ne ponuja. Zato tudi nimamo več vrhunskih glasbenikov. Glede na številčnost vpisanih otrok v osnovno glasbeno šolo, bi morali biti v sami svetovni špici po številu vrhunskih glasbenikov, pa temu žal ni tako.

 

 

5.     Dinamike otroci v osnovni glasbeni šoli ne zmorejo razvijati.

 

Eden izmed predsodkov, ki sem jih slišala od učiteljev različnih inštrumentov je, da se dinamike v tako zgodnjem obdobju otroštva, ni mogoče naučiti, oziroma razvijati. Da je dinamika izključno stvar srednje glasbene šole in akademije. Upam, da tovrstnih predsodkov res ni več, ker je to zame šokantna izjava.

Ker se otroci takoj začnejo učiti note, jim to po moji oceni celo zavira posluh, in pa seveda občutek za dinamiko, ki je z njim neposredno povezan. Note odvračajo pozornost otrok od same glasbe.

 

 

6.     Razvijanje tehnike, ki je pogoj za dobro motoriko na inštrumentu,  se zanemarja, zlasti pri začetnikih in najmlajših otrocih na račun hitrejših navideznih rezultatov in tudi sicer.

 

Na dobro tehniko izvajanja motorike na določenem inštrumentu moramo biti pri učencih pozorni takoj. Nikoli ne smemo preložiti te pozornosti na kasnejši čas. Seveda pa mora učitelj poznati trike, s katerimi bo vzdrževal pravilno tehniko tako, da bo učencu zanimivo, igrivo, razumljivo in predvsem kasneje smiselno.

 


 

K učencu sem vedno pristopala aktivno in pozitivno, kako se da problem rešiti in nikoli, tega se ne da.

 

Zanimali so me vzroki učnih težav. In mnogokrat sem jih zato našla.

 

Nad svojim delom sem se zamislila pred več leti, ko se mi je med šolskim letom izpisala prva nadarjena učenka, ne zaradi kitare, temveč zaradi nauka o glasbi, ker ni bila zrela še, da bi se učila note.  Takrat sem zaslutila, da z našim sistemom nekaj ni v redu. Njej v zahvalo sem takoj spremenila svoj način učenja kitare in ga razvijala in ga še razvijam v tej smeri dalje.

 

Žal mi je za vse tiste talentirane otroke, ki se še vedno izpisujejo zaradi nerazumevanja učiteljev oziroma celotnega sistema, ki je napačno zastavljen že v štartu.

 

 

 

 

Bistvene napake, ki ustvarjajo konflikte

 

ZASTARELOST - SISTEM NI DOVOLJ PROŽEN V SMISLU UVAJANJA NOVIH ZNANJ NA PODROČJU RAZVOJA PEDAGOŠKE INŠTRUMENTALNE PRAKSE

 

Vsako področje našega delovanja, kamor sodi seveda tudi izobraževanje otrok, ne more mimo svojega razvoja. Zato pa morajo biti ustvarjeni določeni pogoji, sicer sistem lahko stagnira, ali celo privede do propada neke dejavnosti, do razvrednotenja, ali celo do njenega nasprotja. 

 

Če ima glasbeno šolstvo v svojih ciljih zapisano odgrivanje in razvoj glasbeno nadarjenih otrok, potem morajo biti za to ustvarjeni tudi pogoji. Sprejemni preizkusi ob vstopu v glasbeno šolo otrok niso primerni za ugotavljanje in razvijanje nadarjenosti otrok, saj že dolgo vemo, da je razvijanje glasbene nadarjenosti proces, in ne nekaj, kar se da trenutno izmeriti. Zato so mnogokrat tudi izvor konfliktov med starši in otroki, pri otrocih, zlasti pa najmlajših, prvi neuspeh, ki ima lahko daljše negativne posledice tudi na otroka, zlasti če si otrok res želi obiskovati glasbeno šolo, oziroma igrati na določen inštrumnet.

 

Javno glasbeno šolstvo bi moralo biti dostopno vsem zainteresiranim otrokom, kar pomeni, programi pa bi se znotraj diferencirali glede na potrebe in želje otrok. Vsebina tako ne bi bila več samo klasična glasba, ampak bi morali otrokom ponuditi tudi ostale glasbene zvrsti. Organizacijsko bi morali popolnoma drugače izpeljati oblike glasbenega izobraževanja, mogoče v obliki modulov itd, v samem izobraževanju pa uporabljati učno tehnologijo, ki je že na voljo tudi v obliki raznih aplikacij, leksij na you tubu. 

 

Glede na dolgoletno tradijo javnega glasbenega šolstva pri nas bi si želela, da bi bil ta sistem bolj odprt za novitete na področju glasbenega izobraževanja. Priča smo namreč nenehnemu tehnološkemu razvoju tudi na  glasbenem področju v raznolikosti ustvarjanja glasbe, novih glasbenih zvrsti, inštrumentov, Po drugi strani pa to vpliva tudi na razvoj pedagoških znanosti, pojavu novih pristopov k poučevanju, metod in oblik dela, učnih pripomočkov itd. 

 

Te nenehne spremembe se dogajajo bliskovito in temu bi se moral prilagajati  šolski sistem. Če je v preteklosti bilo jasno, čemu so glasbene šole namenjene, t.j. odkrivanju posebno nadarjenih otrok in razvijanju njihovega talenta, je danes ta cilj zabrisan, saj se v glasbeno šolo vpisuje vse več otrok, s povprečno ali celo podpovprečno razvitostjo posluha, slabo motoriko itd. Takšno politiko vpisovanja otrok so ravnatelji opravičevali z utemeljitvijo, da glasba vpliva na vsestranski razvoj otrok. To seveda drži, ampak le v primeru, če so zato ustvarjeni pogoji.  Kakšni pogoji? 

 

S takšno politiko se zagotavljajo predvsem delovna mesta učiteljev in ravnateljev, ne zagotavlja pa uvajanje bistvenih sprememb, ki so ob novih potrebah otrok in staršev nujne, tako v programskem, metodološkem in vsebinskem smislu. 

 

Spremeniti bi morali tudi vsebino programov, organizacijo pouka itd,  Obstoječe učne  vsebine po posameznih inštrumentih so povrpečno talentiranim otorkom pretežke in zato izvor stresa in odklanjanja. Takšen pouk se ne more izvajati po znanih Diesterwegovih pravilih postopnosti:

 

1. od bližnjega k daljnemu

2. od konkretnega k abstraktnemu, od konkretnega k splošnemu

3. od enostavnega k sestavljenemu

4. od lažjega k težjemu

5. od znanega k neznanemu

 

 

 

OBLIKE PRITISKA NA UČITELJE - MOBING - USTVARJANJE KONFLIKTOV

Eden izmed izvora konfliktov med učitelji glasbenih šol so razlike v doprinosu ur. S tem učitelji dokazujejo svoje delo, da so lahko upravičeni do dopusta med šolskimi poletnimi počitnicami in seveda tudi do svoje plače.

 

Kaj vse se šteje za doprinos ur, in koliko ur določeno delo opravičuje, je od šole do šole različno. Nekatera pravila so ohlapna, in učitelji z lahkoto dokažejo svoje delo, drugje spet, so zelo ozka, saj se pogosto za določeno delo ne prizna dovolj ur, realno je potrebnih več. Delala sem na različnih šolah. Tam, kjer so ure ohlapno določene, je zadovoljstvo učiteljev večje, ravnateljem pa omogoča stabilen položaj na vodilnem delovnem mestu, saj se učitelji bojijo sprememb. Drugje so ravnatelji stabilnejši na svojih pozicijah, zato lahko doprinos ur urejajo po svoje, tudi v smeri izkoriščanja učiteljev in ustvarjanju napetosti v kolektivu, slabe klime in nezadovoljstva.  

 

Doprinosa ur je tabu tema, ki omogoča krivično vrednotenje dela učiteljv javnih glasbenih šol. Če imamo mrežo javnih glasbenih šol, bi morala biti pravila vrednotenja učiteljevega dela poenotena. 

 

Na eni od šol, kjer sem učila, so na pomoč poklicali sindikat, ampak ta ni zainteresiran, da bi posegal v reševanje tega problema. Učitelji se bojijo za svoja delovna mesta. Njihove zaposlitve za nedoločen čas niso več tako sigurne, čeprav po drugi strani vemo, da se tako ustrahovanje dogaja že več deset let.

 

Tukaj je primer ohlapnih navodil za vrednotenje pouka in dela na Glasbeni šoli Trbovlje, kjer sem bila dvajset let zaposlena. Zanimivo je tudi, kaj in koliko se vrednoti delo s tekmovalci, in koliko se vrednotijo priredbe, ki jih učitelj piše za orkestre ali komorne skupine.

 

Kdor pogosto tekmuje z učenci bo vedel, da je za pripravo na tekmovanje potrebno ogromno dela. Šola, kjer sem učila, temu ni dajala posebnega pomena. Ne vem, mogoče se je zdaj kaj spremenilo, vsekakor takrat se tekmovanja niso posebno vrednotila.

 

Ravnatelj stimulira svoje učitelje predvsem v tiste dejavnosti, po katerih je tudi sam ocenjen, in od tega seveda tudi njegovo delo. Zanimivo bi bilo pogledati ocenjevalno listo vrednotenja ravnateljev, in jo primerjati z dejavnostmi šole, čemu se daje prednost.

 

NAVODILA ZA VREDNOTENJE POUKA IN DELA,

KI SE IZVAJA V OKVIRU DELOVNEGA ČASA NA GŠ TRBOVLJE

2013/14

 


38 tednov pouka

DELOVNI DNEVI

DNEVI POUKA

ŠT. UR INDIVIDUALNEGA POUKA, NASTOPOV IN IZPITOV

SEPTEMBER

21

21

8

OKTOBER

23

19

8

NOVEMBER

20

20

8

DECEMBER

20

17

7

JANUAR

22

22

9

FEBRUAR

20

15

6

MAREC

21

21

8

APRIL

21

18

8

MAJ

20

20

8

JUNIJ

21

17

6

JULIJ

23

/

/

AVGUST

20

/

/

skupaj

= 252

= 190

=76

ZA IZPITE SE ŠTEJE 2 TEDNA = 4 pedagoške ure

ZA NASTOPE NAJMANJ 1 TEDEN = 2 pedagoški uri

 

Redna učna obveza in vzgojno izobraževalni proces poteka v dnevih pouka.

 

Delovna obveza se lahko opravlja med jesenskimi, božično novoletnimi, zimskimi ali prvomajskimi počitnicami, izjemoma med šolskim letom ob sobotah in nedeljah, prisotnost na šoli je obvezna do 1.7.2014, ponovno pa od 25.8.2014, ravnateljici se pred pričetkom izrabe dopusta javi dejanska odsotnost, ko učitelj ne bo dosegljiv za službene obveznosti.

 

Ostali delovni dnevi morajo biti zapolnjeni z realiziranimi urami, ki jih opravite v času dni pouka, oz. ste prisotni na šoli v delovnih dnevih med počitnicami in opravljate ostalo delo, ki ga opravlja učitelj poleg pouka npr. urejanje učilnic, dokumentacije, knjižnice, instrumentov, priprave za pouk in delo v naslednjem šolskem letu,…).

POVPREČNI MESEČNI IZRAČUN:

 

za malico vsak delovni dan pol ure / prisotnost na delu več kot 4 polne ure:

19 dni = 9,5 ur, 20 dni = 10 ur, 21 dni = 10,5 ur, 22 dni = 11 ur

 

Učenec individualnega pouka ima na vsake 30 oz. 45 min. pouka 15 min. priprav

 

ENAČBA ZA IZRAČUN PRI UČENCIH, KI IMAJO POUK 30 MINUT

seštevek vseh lekcij po 30 minut : 2 = število polnih ur pouka

število polnih ur pouka x 15 min. : 60 min. = število ur priprav
število polnih ur pouka + število ur priprav = polne delovne ure, ki jih vnesete v rubriko

 

(Primer: izračun na 17 učencev, ki imajo vsi pouk po 30 minut:

v 20 delovnih dnevih 8 lekcij po 30 minut na učenca = 68 ur pouka  x 15 min. priprav na vsako lekcijo : 60 min. = 34 ur, skupaj 102 uri,

 

Skupinski pouk ima na vsake 45 min. pouka 15 min priprav, nauk o glasbi oz. solfeggio na 60 min. pouka 30 min priprav.

(Primer: orkester ima 3 x 45 min. na teden v 20 delovnih dneh + priprave = skupaj 12 ur,

 

Korepeticije: korepetitorji po urniku, učitelji orkestrskih instrumentov v mesecu, ko učenec potrebuje korepeticije po realizaciji, po urniku korepetitorjev.

 

Interni nastop 2 uri na nastop (za učitelje z nastopajočimi učenci in korepetitorje)

 

Oddelčni / razredni nastop 3 ure na nastop (za učitelja z nastopajočimi učenci in korepetitorja)

 

Javni nastop v šoli oz. v Trbovljah 3 ure na nastop (za učitelja z nastopajočimi učenci in korepetitorja)

 

Javni nastop izven Trbovelj po realizaciji – potni nalog, od 4 do 12 ur na nastop (za učitelja z nastopajočimi učenci, korepetitorja)

 

Sprejemni preizkus na srednji stopnji po realizaciji – potni nalog, od 4 do 12 ur na dan preizkusa (za učitelja s kandidatom za sprejemne, korepetitorja)

 

Revije izven Trbovelj po realizaciji – potni nalog, od 4 do 12 ur na nastop (za učitelja z nastopajočimi učenci, korepetitorja)

Revije v šoli oz. v Trbovljah 4 ure na nastop (za učitelja z nastopajočimi učenci in korepetitorje)

 

Tekmovanja po realizaciji od 4 do 12 ur na tekmovanje (za učitelja s tekmovalci in korepetitorja)

Tekmovanja v šoli oz. v Trbovljah 4 ure na nastop (za učitelja z nastopajočimi učenci in korepetitorje)

 

Dodatni pouk v mesecu nastopa

na učenca: za oddelčni / razredni / interni nastop 1 ura

za javni nastop / revijo 2 uri

za sprejemni preizkus 3 ure (vsak mesec v šolskem letu priprav na preizkus 1 ura)

za tekmovanje 4 ure (vsak mesec v šolskem letu priprav na tekmovanje 2 uri)

 

na komorno skupino: za oddelčni / razredni / interni nastop 2 uri

za javni nastop / revijo 3 ure

za tekmovanje 4 ure (vsak mesec v šolskem letu priprav na tekmovanje 2 uri)

 

na orkester: za interne nastope 3 ure

za javne nastope / revije 6 ur

 

Svet zavoda: 3 ure na sejo

 

Pedagoški sestanki / konference, seje delavskega zbora: 3 ure na sestanek

 

Aktivi: 2 uri na mesec

 

Roditeljski sestanek / govorilne ure: 4 ure na mesec (2 uri, če ima učitelj manj kot 8 učencev)

 

Koncerti, kot izobraževanje:

  • Obisk koncerta, ki ga šola organizira na šoli ali v Trbovljah za potrebe izobraževanja in pouka: 1 ura

  • Obisk koncerta, organiziran izven šole in Trbovelj,  ki ga šola financira: po realizaciji - potni nalog

  • Nastop - sodelovanje učitelja v šolskih skupinskih zasedbah: 2 uri

  • Nastop učitelja solistično, v komornih zasedbah na šolskih nastopih, ki jih organizira šola: 3 ure

 

Dežurstva in prisotnost na nastopih / prireditvah: za učitelje, ki nimajo nastopajočih učencev

  • Oddelčni / razredni / interni nastop 1 ura

  • Javni nastopi / revije v šoli oz. v Trbovljah 3 ure

  • Regijska, državna tekmovanja ali državne revije organizirane na naši šoli:

5 ur za poldnevno dežurstvo

10 ur za celodnevno dežurstvo

 

Urejanje not in instrumentov na mesec:

5 ur za individualni pouk in komorne skupine (2 uri, če ima zaposleni manj kot 8 učencev)

2 uri za orkestre

 

Administracija na mesec: 4 ure (2 uri, če ima zaposleni manj kot 8 učencev)

 

Seminarji in delavnice na dan:

  • na šoli: 10 ur

  • izven šole: po realizaciji dnevno

 

Drugo delo:

  • Vadenje učiteljev za potrebe pouka mesečno: 10 ur (za vsak drugi instrument, ki ga poučuje učitelj dodatno mesečno 2 uri)

 

  • Vadenje korepetitorjev za nastope v organizaciji šole v mesecu nastopa:

za vsakega korepetiranega učenca

- na oddelčnem, razrednem in internem nastopu 30 minut

- na javnem nastopu in reviji 3 ure

- na tekmovanju 6 ur

 

  • Vadenje učiteljev za nastope v organizaciji šole v mesecu nastopa:

- ki igra v šolskih zasedbah za javne nastope 3 ure

- ki igra solistično za potrebe šole 8 ur

 

  • Notiranje / aranžiranje skladb do 5 min dolžine po dogovoru za potrebe šolskih prireditev in nastopov:

- zasedba do štiriglasja / 4 instrumente: 8 ur na skladbo

- zasedba od petglasja dalje / 5 instrumentov: 10 ur na skladbo (na vsak dodaten instrument 1 ura na skladbo)

 

  • Pisanje / urejanje programov, plakatov, tekstov, scenarijev za šolske prireditve in nastope: 2 uri na nastop

 

  • Organizacija javnih koncertov, projektov:

  • Božično novoletni koncert od septembra do decembra mesečno 3 ure,

  • Naš svet glasbe od februarja do maja mesečno 3 ure,

  • Materam in ženam od januarja do marca mesečno 3 ure,

  • Pozdrav našemu mestu z OŠ T. Čeč april in maj mesečno 3 ure,

  • Našemu mestu maj in junij mesečno 3 ure

  • Snemanja, fotografiranja nastopov: interni, razredni, oddelčni 2 uri

javni, revije 4 ure

 

  • Praktična predstavitve instrumentov / glasbene šole za učence osnovnih šol in vrtcev

2 uri na predstavitev za učitelje in korepetitorje, sodelujoče na predstavitvi

4 ure organizacija predstavitve v posameznem dnevu

 

  • Računalniška obdelava tekstovnega, slikovnega, zvočnega in video materiala za projekte in nastope v mesecu nastopa oz. izpeljave projekta (izdelava video, audio, CD, DVD, projekcij in podobno): 8 ur na posamezno prireditev

 

  • Šolski izleti / ekskurzije: po realizaciji – potni nalog

 

  • Božično novoletni ples in Pustno rajanje za učence

  • organizator 5 ur

  • dežurni učitelji 3 ure

 

  • Inventura / Inventurna komisija v decembru 3 dni po 8 ur



Priloga: Obrazec za izpolnjevanje mesečne realizacije ur




Sprejela ravnateljica 26.8.2013 ravnateljica Katja Mikula, spec.

DO UČITELJEV - ZAPOSLITVE ZA DOLOČEN ČAS

Še vedno so na šolah zaposleni učitelji za določen čas po več deset let. Kljub temu, da bi to pravico učitelji lahko uveljavljali na sodišču, se bojijo, da bi posledično izgubili službo in s tem vir dohodka, potrebnega tudi za plačilo odvetnika itd. 

 

Sistem izkorišča nemoč učitelja v svoj prid. Delovne izkušnje in znanja teh učiteljev niso vrednotena. Tudi učiteljski ceh, ki je zbran v obliki Društva učiteljev kitare, se za njih ne zmeni, še več njihovo znanje ignorira in jih ne zanima. Končana Akademija za glasbo jim daje občutek, da jih učitelji brez te izobrazbe nimajo kaj naučiti. 

 

Tako je onemogočen prehod znanja iz gneracijo na generacijo. V prvi vrsti se ceni učitelja po njegovih nastopih in koncertih, ne pa po pedagoškem znanju, in uspehih s področja inštrumentalne pedagogike.

DO OTROK - SPREJEMNI PREIZKUSI OB VSTOPU V GŠ

SPREJEMNI PREIZKUSI NA GLASBENIH ŠOLAH

Eden od ciljev vzgoje in izobraževanje v glasbenih šolah je tudi odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti otrok, kar je tudi napisano na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport http://www.mizs.gov.si 

 

V ta namen so najbrž tudi organizirani sprejemni preizkusi glasbene nadarjenosti otrok ob vpisu v glasbeno šolo, kar pa ne velja za vpis v glasbeno pripravnico, kdor opravi glasbeno pripravnico, pa še nima zagotovila, da se lahko naprej vpiše tudi v glasbeno šolo, ampak so tudi ti otroci obvezni opravljati sprejemni preizkus.

 

Sprejemni preizkusi otrok so z vidika otroka pedagoško neprimerni, in tudi strokovno neutemeljeni. Znanstvene študija kažejo, da je razvoj posluha in glasbene nadarjenosti ter talenta proces, ki se odvija v vseh fazah otroštva in tudi kasneje. Zlasti pa je pomembno, da se otroci začnejo ukvarjati z glasbo čim prej, prav tako z igranjem na inštrument, kar naše sistem javnega glasbenega šolstva ne dopušča.

 

Priporočjive zgornje in spodnje meje starosti za vpis otrok, so z vidika razvoja otrok glede glasbeneih in drugih sposobnosti neupravičene, in v službi birokracije.